Evropska komisija je v svojem zadnjem poročilu z dne 29. maja 2013 posebej opozorila, da je stanje v slovenskem pravosodju slabo. Slovenski vladi je naložila vrsto popravnih ukrepov.
Namesto popravnih ukrepov pa so stvari krenile iz slabega na slabše. 5. junija 2013, samo teden dni po oceni Evropske komisije, je bil na prvi stopnji zaključen nov montiran sodni proces, s katerim se želi onemogočiti proevropsko opozicijo v Sloveniji. Nižje sodišče v Ljubljani je namreč na dve leti zapora obsodilo Janeza Janšo, predsednika slovenske vlade v letih 2004-2008 in 2012-2013, predsednika Evropskega sveta leta 2008, predsednika Slovenske demokratske stranke in trenutnega vodjo opozicije, nekdanjega disidenta in ustvarjalca samostojne slovenske države. Sodba še ni pravnomočna, povzročila pa je burne reakcije v slovenski javnosti ter doživela glasno kritiko akademske pravne stroke.
Spoštovani,
dovolite, da vam v nadaljevanju na kratko predstavimo kontekstualno problematiko procesa, obtožbe in obsodbe prvostopenjskega sodišča v Ljubljani, ki je Janeza Janšo obsodilo kaznivega dejanja sprejemanja objube darila za nezakonito posredovanje.
Dejanje naj bi storil tako, da naj bi sprejel obljubo neznane nagrade, za svoj domnevni vpliv in posredovanje pri razpisu Ministrstva za obrambo Republike Slovenije za nakup vojaških oklepnih vozil. Dejanje naj bi storil neugotovljenega dne, na neugotovljenem kraju in na neugotovljen komunikacijski način preko drugih oseb. Nagrado naj bi ponudili posredniki finske firme Patria, ki se je potegovala za ta posel.
Obtožba je bila najprej medijsko lansirana tik pred parlamentarnimi volitvami septembra 2008. Tožilka je nato šele čez dve leti, 6. avgusta 2010 v pravno popolnoma pomanjkljivem obtožnem predlogu opisala dejanje, ki sploh ne more biti razlog za obtožbo, kaj šele za sodbo. V obtožnem predlogu tožilka ni navedla ne časa, ne kraja in ne načina storitve očitanega dejanja. Prav tako sploh ni navedla, kakšna nagrada naj bi bila Janši obljubljena. Kasneje je odstopila in zamenjal jo je drug tožilec, ki nadaljuje njeno delo. Po enoletnem premoru od vložitve obtožnega predloga je bila prva sodna obravnava na nižjem sodišču v Ljubljani sklicana tik pred izrednimi parlamentarnimi volitvami avgusta 2011.
Tožilstvo dokazuje to nesmiselno obtožbo z elektronskimi sporočili, zaseženimi v Patriji. Iz teh sporočil izhaja, da je Patria preko avstrijskega posrednika sicer podkupila ("plačala storitve") nekaterim drugim slovenskim posrednikom pri tem poslu, ki pa jih razen enega sploh niso vključili v ta sodni proces.
V dokaznem postopku na več kot 50 obravnavah v dveh letih je bilo zaslišanih ogromno prič. Takratni minister za obrambo Karel Erjavec, sicer predsednik levo orientirane Stranke upokojencev, ki je tudi podpisal sklep o izbiri najboljšega ponudnika in pogodbo z najboljšim ponudnikom, to je finsko Patrio, je izrecno zagotovil, da obtoženi Janez Janša ni imel nič z razpisom in postopkom. Vse se je izvajalo v okviru strokovnih komisij ministrstva. Tudi vse druge priče, ki so bile zaslišane, so povedale, da na njih ni nihče vplival, da z Janezom Janšo niso bile v neposrednem ali posrednem stiku in da je postopek izbire potekal zakonito.
Tožilstvo ni v nobeni točki dokazalo, da je Janez Janša sprejel sicer neznano obljubo podkupnine. Še več. V dokaznem postopku se je izkazalo, da Janša ni bil v nikakršnem stiku z ljudmi, ki so kakorkoli sodelovali pri izvedbi javnega naročila. V sodnem postopku so Janezu Janši grobo kršili pravico do obrambe, saj se niti ni mogel braniti pred takšnimi nekonkretiziranimi obtožbami. Obtožbe so bile tako v celoti ovržene na podlagi prič, ki jih je predlagalo samo tožilstvo.
V postopku je tožilec ignoriral kar dva jasna judikata Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki izrecno govorita, da na podlagi takšnih očitkov ni dopustno v Sloveniji nikogar obsoditi, saj ne omogoča obrambe obtoženega. Znano je, da je bil Janez Janša kot disident zaradi kritičnega pisanja o komunističnem režimu na podobni skonstruirani podlagi aretiran, zaprt in pred jugoslovanskim vojaškim sodiščem pred 25 leti obsojen na 18 mesecev zapora. Sodba je bila kasneje v celoti razveljavljena.
Poleg navedenih je še veliko primerov, ki dokazujejo, da je slovensko pravosodje politično pristransko in neučinkovito. Slovensko pravosodje po demokratizaciji ni nikoli doživelo demokratične tranzicije, se pravi temeljite reforme in kadrovske prenove. Številni sodniki in tožilci, ki so sodelovali s tajno politično policijo, so ostali na svojih mestih ali so celo napredovali. Še več, sedanji predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in generalni državni tožilec Zvonko Fišer sta v totalitarnem režimu dokazano kršila človekove pravice in temeljne svoboščine. Tožilka Branka Zobec-Hrastar, ki je sestavila obtožni predlog zoper Janeza Janšo, je žena agenta nekdanje tajne politične policije Zvonka Hrastarja, ki je leta 1988 osebno aretiral Janeza Janšo. Andrej Ferlinc, sedanji tožilec v sodnem procesu proti Janezu Janši, je bil po danes javnih evidencah sodelavec tajne jugoslovanske vojaške varnostne službe. To so le nekateri od skrb zbujajočih znakov okuženosti slovenskega pravosodja s totalitarnim sindromom. Slovensko pravosodje po vseh raziskavah javnega mnenja uživa eno najnižjih zaupanj državljanov med vsemi državnimi institucijami. Občutek državljanov, da živijo v državi, kjer vlada pravo in enakost pred zakonom, je na najnižji ravni od prvih svobodnih volitev leta 1990.
Zato je na kratko opisani proces in posledično obsodba Janeza Janše vrhunec politizacije sodnega sistema v Sloveniji. Motiv je jasen, s sodnim konstruktom, še mnogo bolj bizarnim kot poteka v Ukrajini zoper Julijo Timošenko, želijo s političnega prizorišča odstraniti političnega tekmeca, dokazanega demokrata in prepričanega Evropejca - Janeza Janšo.
Obsodba opozicijskega voditelja je v ljudeh poleg ogorčenja vzbudila tudi strah, saj se upravičeno sprašujejo, kdo bo naslednji na vrsti. Prepričani smo, da je nereformirano pravosodje v Sloveniji postalo tudi evropski problem in da bi se morale pristojne institucije EU in Sveta Evrope aktivno vključiti v podporo prizadevanjem za resnično prenovo slovenskega pravosodja.
[signature]